Omemba: Roman Kukovič

»Zoran Crnkovič, prijatelj moj dragi, moj pravi bluesman, prehitel si me … Počivaj v miru.«

»Zoran, za prijatelje tudi Crni, je bil eden prvih frajerjev v Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben.«

»Družila in debatirala o marsičem. O glasbi, o politiki, o ljubezni, o ženskah ... Bil je veliko bolj nadarjen glasbenik, kot se je sam zavedal, moder, duhovit in pronicljiv.«

»Oprosti, dragi prijatelj, Janez Bončina - Benč, ampak saj veš, se spomniš, da sem najprej Zoranu, ki mu nikoli nisem rekel Crni, ker to ni bil dober vzdevek zanj, ponudil besedilo pesmi Ob šanku ... Ne vem, zakaj mu ni bilo všeč.«

»Med njimi in med nami se je spletla super energija in kljub svoji mladosti so svoje vloge odigrali zrelo in profesionalno.«

»Ob tem vsi trije mladi igralci priznavajo, da sedaj, ko film prihaja na velika platna, njihova trema narašča, v primerjavi s to, je trema pred kamero zanemarljiva, pravijo.«

»Med njimi in med nami se je spletla super energija in kljub svoji mladosti so svoje vloge odigrali zrelo in profesionalno.«

»Zgodba je Da Vincijeva šifra Dana Browna za otroke. To je bila moja prva misel, ko sem prebral knjigo pisatelja Romana Kukoviča Tartinijev ključ.«

»Kot fascinantno pri zgodbi je poudaril dejstvo, da se 'zaplet sicer začne prav prek telefona, a otroci odložijo elektronske naprave in se lova na 'zaklad' lotijo analogno. Odlična nota zgodbe je, da se da zabavati v avanturah tudi brez pametnih telefonov.'«

»Če bi slavni Mark Twain poznal Slovenijo in z njo Piran, bi se poleg tega, da je napisal Toma Sawyerja, nemara odločil še za podobno zgodbo, kot nam jo je v Tartinijevem ključu nanizal avtor Roman Kukovič.«